NAGRAJENCI SEPTEMBRSKEGA CICI NABIRALNIKA

V septembrskem Cici nabiralniku so bili nagrajeni tudi učenci podružnice Birčna vas z literarnimi in likovnimi deli. Likovni ustvarjalci MORSKEGA DNA so: Dalmira Hudorovac, Jaka Jerič, Jakob Muhič in Nely Espinoza Erpe.

Nagrajenci literarnih del so: Tomaž Gregorčič, Lenart Jakše, Ula Muhič, Anže Levačič Pekolj, Lan Šušteršič, Jan Hočevar, Jošt Ovniček

Dosežki ustrezajo tretjemu mestu na državni ravni.

Čestitke učencem in mentoricam, Sari Šenica, Mateji Železnik in Milki Hudoklin.

Zapisala: Majda Kolenc

Mentorica: Milka Hudoklin

MOJ NAJLJUBŠI DAN Z MAMO IN OČETOM

Ta dan je bila sobota. Z mami in očijem smo odšli na Gorenjsko. Odpeljali smo se do reke Soče, kjer smo ob poslušanju vode imeli piknik. Po malici je sledila vožnja do Velike planine. Pot smo nadaljevali peš. Na vrhu smo videli krave, ki so se pasle po travniku. Po povratku v dolino smo izlet zaključili z obiskom prijateljev. Ta izlet mi je bil zelo všeč, saj sem videla veliko hribov. Komaj čakam na novega po Sloveniji z mojimi starši.
Ula Muhič

Moj najljubši dan je bil prejšnji vikend. Z mami sva odšla k njeni sodelavki, ki živi v Mirni Peči. Tam sem spoznal še sodelavkino hčerko in sina, zelo veliko smo se igrali nogomet. Bili smo tudi na veselici, kjer sem zelo užival, dobil sem sladkorno peno! Ko smo odšli domov, sva se z mami odločila, da prespiva pri njeni sodelavki. To je bil eden izmed mojih najboljših dni! Anže L. Pekolj

Moj najljubši dan z mamico in očijem je bil, ko sem dobil novo kolo. Bil je petek popoldan, odšli smo v Novo mesto. Obiskali smo trgovino Hervis. Prijazen prodajalec nam je pokazal veliko koles. Ker so bila različnih velikosti, sem jih moral preizkusiti, če so mi prav. Všeč so mi bila tri kolesa različnih barv, odločiti pa sem se moral le za enega. Vse tri sem še enkrat preveril, na koncu pa izbral oranžno kolo. Bilo je v akciji, zato je oči predlagal, da kupimo še enega za mamico. Bil sem zelo vesel, saj smo končno vsi v družini imeli kolesa. Lan Šuštaršič

Moj najljubši dan z mamo in očetom je bil konec šolskega leta v 4. razredu. Ko sem prišel iz šole, je bila prtljaga že spakirana, pojedli smo kosilo in se odpravili na pot. Najprej smo se ustavili pod Veliko planino. Na vrh smo se odpeljali z gondolo. Potem smo se usedli na sedežnico, ki nas je pripeljala čisto na vrh. Na vrhu smo naredili velik sprehod okoli koč in velikih pašnikov. Morali smo paziti na veliko kravjakov. Tam je bilo tudi nekaj posebnih planinskih koč. Pri njih sem si lahko izbral nekaj dobrot. Z bratom sva si izbrala pomfri, mami pa štruklje. Po poti smo šli nazaj peš do gondole. Spustili smo se do parkirišča, kjer je bil naš avto. Z njim smo se odpeljali v terme Snovik, kjer so nam predali ključe našega apartmaja. Potem, ko smo vse razpakirali, smo se šli še namočit v zunanji bazen. Tam so bili tudi trije tobogani, po katerih smo se večkrat spustili. Po kopanju smo šli na večerjo v restavracijo in na krajši sprehod okoli hotela. Vsi utrujeni smo popadali v posteljo. Zadnji dan pa je bil turnir v pikadu, kjer sva z očijem osvojila drugo mesto. Zjutraj smo se odpravili proti domu. Ta izlet mi je ostal zelo v spominu, kajti že dolgo se nismo tako zabavali.
Jošt Ovniček

Moj najljubši dogodek z očetom je bil, ko sva na moj rojstni dan šla po štirikolesnik. Bil sem tako vesel! Štirikolesnik je bil zelo drag, pot domov je zelo dolgo trajala.
Jan Hočevar

Mentorica: Mateja Železnik

Moj najljubši dan z atikom
Nekega dne se je ati odločil, da bova popoldne preživela na bazenu. Tako sva se pripravila in s seboj vzela hrano, kopalke, plavalna očala, brisačo in plavalno kapo. Vse sva naložila v nahrbtnik in se odpravila v Dolenjske Toplice. Ko sva prišla, sva parkirala avto in se odpravila proti vhodu. Všeč mi je bilo, da so se vrata sama odpirala in zapirala. Ko sva prišla notri, sva plačala vstopnico za tri ure. Na roke sva si dala zapestnico in dvižna zapora se nama je odprla. Najprej sva šla v preoblačilnico in se tam preoblekla. Potem sva se stuširala in odšla v bazen. Ko sva šla čez vhod, naju je voda pošpricala, da bi imela čiste noge. Na ležalnik sva dala opremo in se odpravila v vodo. Plavala sva in uživala v mehurčkih. Medtem sem atiku kazal akrobacije. Ko so mehurčki borbotali, sva sedla na polico v bazenu in se pustila masirati vodnim mehurčkom. Usedla sva se na ležalnik in se obrisala z brisačo. Malo sva se pogovarjala in pojedla nekaj čokolade za moč. Odšla sva v topel bazen, ki je imel 35 stopinj Celzija. Tam sva se umirila in malo pogovarjala. Plavala sva tudi v hladnejši vodi, v kateri naju je kar malo zazeblo. Pogledat sva šla tudi zunanji bazen. Ker je bilo mrzlo, sva šla hitro notri. Popila sva vodo in pojedla še malo čokolade. Pogledala sva na uro in presenečeno ugotovila, da imava samo še pol ure časa. Ati je predlagal, da v gostilni naročiva pomfri, ati pa je vzel pivo. Ko sva pojedla, sva spakirala in odšla domov. Ta obisk bazena mi je bil zelo všeč, ker sem imel atika samo zase.
Lenart Jakše

Moj najljubši dan z očetom
Zjutraj me je zbudilo toplo spomladansko sonce. Prestrašila me je misel, da sem zamudil šolo, potem pa sem ugotovil, da je pred mano prost sobotni dan. Ko sem zajtrkoval, mi je oče predlagal, da greva kolesarit. Očetovo idejo sem takoj sprejel. Še preden pa sva odšla na pot, sem moral poskrbeti za svojega želvaka Rudija in pobožati babičino psičko Ajšo. Nadela sva si čelado in se odpeljala na izlet. Najprej sva kolesarila po cesti, nato sva zavila med zidanice, ki so naju vodile do gozda. V gozdu sva se ustavila in opazovala naravo. Nadaljevala sva pot domov. Sestra je imela rojstni dan, zato sva zakurila ogenj in spekla čevapčiče. Na kosilo smo povabili tudi babico in dedka. Popoldne sva z mamo na vrtu sadila kumare, bučke in rdečo peso. Posajene rastline sva pognojila in jih zalila. Ko sem zvečer legel v posteljo, sem si sam pri sebi rekel: »Ta sobota je bila popolna.«
Tomaž Gregorčič

Objavljeno v Novice | Komentiraj

Nov vozni red

Vozni red 2022/2023 si oglejte na spodnji povezavi.

Objavljeno v Novice | Komentiraj

Obvestilo o pričetku pouka

Učence in starše Podružnice Birčna vas obveščamo, da bomo s poukom pričeli v četrtek, 1. septembra 2022. Več si lahko preberete na spodnji povezavi.

Objavljeno v Novice | Komentiraj

Vabilo na roditeljski sestanek za 1. razred

Objavljeno v Novice | Komentiraj

Nastop učencev v DSO Šmihel Novo mesto

Glasba ima na podružnični šoli Birčna vas pomembno mesto, saj skoraj ne mine dan, da ne bi slišali petja ali igranja na instrumente. Zunaj na sprehodih, v podaljšanem bivanju učenci večkrat prisluhnemo glasbi narave. Smo na manjši podeželski šoli blizu gozda, tako, da lahko prisluhnemo vetru, pticam, vodi, šumenju dreves in listov, vlaku, zvonu, traktorju… Ja, naši harmonikaši radi raztegnejo meh….Slišali so ga tudi danes varovanci Doma starejših občanov v Šmihelu. Jošt je potegnil harmoniko in zadonela je znana Slakova viža, V dolini tihi. Z glasbo vnašamo v življenje radost in veselje, s pesmijo ga sproščamo, ga čustveno plemenitimo in bogatimo. Poleg veselja in radosti, ki jo pesem in glasba nudita, lahko pridobimo tudi občutek pripadnosti. Pesem združuje tudi naš pevski zbor, ki ga odlično in s srcem vodi učiteljica Mateja Železnik. Ja, petje pomaga izboljšati naše razpoloženje. Stari rek pravi, da je petje zdravilo za nasmeh in dušo. Petje je brezplačno orodje, do katerega imamo dostop skoraj vsi. Lahko pojemo sami, v skupini ali pevskem zboru. Spremlja nas povsod. Če smo dobre volje, poslušamo lahkotno glasbo, v primeru žalosti pa se osredotočimo na umirjeno glasbo, ki nas pomirja, omogoča umiritev misli in razmišljanja. Glasbo uporabljamo tudi za učenje igranja instrumentov. Učenci Birčenske šole so pravi talenti igranja na instrumente, ki so se danes predstavili z različnimi skladbami in vižami. Slišali smo Ajdo na flavti, Lenarta, Jakoba in Jošta na harmoniki. Varovanci in zaposleni v DSO Šmihel so učence nagradili z bučnim aplavzom. Predstavili so pesem Moja Slovenija, Tri planike, DO-RE-MI igranje na glasbene cevi in še mnogo drugih. Nastop je spretno povezovala Ajda Jakše. Glasba je tesno povezana z gibanjem. Mnogokrat učenci vsebino pesmi prikažejo še z gibi. Tako je bilo tudi danes, kjer sta se predstavili petošolki Hana in Ula. Zibali smo se v ritmih Jerusalema. Petje in glasba odpirata srca. Kdor poje, slabo ne misli je stara modrost. Vemo pa, da petje poskrbi tudi za dobro držo, spomin, pogum in samozavest. Glasba je kot nasmeh, osreči poslušalce in pevce. Upamo, da smo jih danes za kanček osrečili tudi mi z našim nastopom in jim narisali nasmeh na obraz.
Učenci in zaposleni OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas smo se zahvalili vodstvu doma in zaposlenim, posebno pa skrbni animatorki ga. Mateji Zelič, ki v Domu starejših poskrbi za različne dogodke. Z njo sodelujemo že vrsto let. Učencem je podarila spominska darilca in jih pohvalila.
Razveselili smo se obiska naše ga. ravnateljice, Romane Šarec Rojc. Pohvalila je naš nastop, pevski zbor in prizadevno delo učiteljice Mateje. Skrbna vodja službe-prehrane, ter mamica našega učenca Jošta, ga. Jerneja Ovniček nas je izredno lepo pogostila. Razveselili smo se dobrot, posebno sladoleda.
Hvala, da smo bili lahko z vami.


Zapisala: Majda Kolenc

Objavljeno v Novice | Komentiraj