Ob 27-letnici Dnevov evropske kulturne dediščine smo se učenci in učiteljice OŠ Šmihel, Podružnice Birčna vas in KUD Uršna sela, pevska skupina Kronce, vključili v 5. Teden kulturne dediščine Slovenije, ki je potekal od 23. do 30. 9. 2017. Letos je potekal na temo VODA – OD MITA DO ARHITEKTURE. Naš projekta smo poimenovali Uršenski beč ne presahne.
Spoznavali smo zajetje vode Uršenski beč in ugotovili, kakšno je, kaj je krajanom pomenilo nekoč in kaj jim pomeni danes, za kakšne namene so uporabljali vodo iz zajetja nekoč. Zanimalo nas je, če vodo iz beča uporabljajo še danes, kdo in na kakšen način skrbi za zajetje. Zbrali smo pripovedi o druženju krajanov pri beču ob različnih priložnostih, pregovore in reke povezane z vodo, pisali zgodbe in pesmi na temo vode.
Cilj projekta je bil učencem približati naravno dediščino z branjem, pogovori in ustvarjanjem na različnih predmetnih področjih. Podatke smo pridobili iz literature, z intervjuji in anketiranjem staršev, starih staršev in krajanov, s pomočjo Zavoda za varstvo narave Novo mesto.
Med raziskovanjem vodnih virov smo izvedeli, “da se izvir vode Uršenski beč nahaja 600 m severovzhodno od Uršnih sel na Radohi, na dnu globlje vrtače, kjer se voda zadržuje na manj prepustni plasti. Voda je stalno prisotna in se nabira v okoli 6 m globokem, umetno izkopanem vodnjaku. Stene so utrjene s kamnitimi bloki, do dna pa so speljane polžasto zavite kamnite stopnice. Vodnjak ima v tlorisu obliko elipse s premerom 4 m do 6 m, proti dnu pa se zožuje.
Je eden redkih vodnih virov v širši okolici Uršnih sel, zato je že od nekdaj predstavljal pomemben vodni vir. Čeprav je izvir skromen, so domačini z dobro ureditvijo znali skrbno zajeti vse vodne količine.
Izvir je bil zagotovo urejen vsaj pred izgradnjo železnice leta 1914. Po drugi svetovni vojni je uporaba izvira postopno upadala, sedaj pa ga uporabljajo ob poletnih sušah za zalivanje vrtov”.
Je pomembna naravna in kulturna dediščina kraja in je vpisan v seznam slovenskih naravnih znamenitostih pod št. 8483.
Po zajetju so krajani poimenovali tudi svoj časopis: Uršenski beč.
V četrtek, 28. septembra, smo na zaključni prireditvi predstavili delček svojega dela. Učenci in učitelji smo se z vlakom odpeljali na Uršna sela, kjer smo spoznali pomembne stavbe, spomenike in spominske objekte, ki zaznamujejo ta kraj in so vpisani kot kulturni spomeniki lokalnega pomena. Po ogledu smo se sprehodili do Uršenskega beča, kjer smo pripravili razstavo likovnih del in izvedli prireditev. Pri Beču smo se poleg učencev in učiteljic podružnice zbrali tudi pevska skupina Kronce, starši, predstavniki sveta staršev, krajani KS Uršna sela, predsednik KS Uršna sela, g. Milivoj Golič in ga. Milena Kobe, ki sta zbranim spregovorila o pomenu in uporabi vode iz Beča za krajane nekoč. Vse zbrane je nagovorila tudi vodja podružnice, ga. Vida Šter.
Po himni so nas v preteklost popeljale gozdne žene Urše. Legenda pravi, da je po njih vas Uršna sela dobile ime. V kulturnem programu so učenci s pesmijo, plesom, besedo in z igranjem starih rajalnih iger prikazali, kar so med izvajanjem projekta spoznali in se naučili. Tanja Blatnik je svojo recitacijo Uršenski beč predstavila skupaj s hčerko Nežo. Nekaj pesmi so zapele tudi članice pevske skupine Kronce. Prireditev so Kronce in učenci sklenili s pesmijo Dekle je po vodo šlo. Petju so se pridružili tudi obiskovalci. Glasba je še poudarila čarobnost prireditvenega prostora, mogočnost gozdnih dreves in skrivnostnost vodnega zajetja.
Skupaj smo ugotovili, da je narava naša edinstvena dediščina. Je neprecenljiva dobrina in za njeno varovanje moramo skrbeti vsi.
Ob koncu so se vsi učenci skupaj z učitelji ter ostali udeleženci ogledali zanimivo razstavo izdelkov učencev in predmetov, ki so jih ljudje včasih uporabljali v povezavi z vodo. Obiskovalci so prejeli glasilo Podružnice Birčna vas Uršenski beč ne presahne, ki je nastalo ob tej priložnosti in majhne vrčke, ki so jih učenci izdelali iz das mase kot spominek domačega kraja.
Zahvaljujemo se g. Branetu Kulovcu, ki je vse potrebne rekvizite pripeljal v gozd s traktorjem in dovolil, da se je dogodek izvedel v njegovem gozdu.
Zapisala koordinatorica projekta: Vida Šter
