21. decembra 2021 se je na delu Zemlje zgodil zimski sončev obrat ali solsticij, ko je na severni polobli najkrajši dan v letu. Pri nas je trajal le okoli 8 ur in 34 minut. Zimski sončev obrat pa ponazarja tudi prehod v nov astronomski letni čas, tako da se je na ta dan tudi uradno začela zima.
Zimski solsticij je imel pri nekaterih ljudstvih že v davni zgodovini pomembno vlogo. Kelti, ki so pred več kot 2000 leti živeli na območju osrednje Evrope, tudi današnje Slovenije, so ta dan slavili kot rojstvo svetlobe. Verjeli so, da takrat svetloba premaga temo, saj se od tega dne dalje dnevi ponovno začnejo daljšati.
V povezavi s tem praznikom so imeli razne rituale, kot na primer prižig sveč kot znak svetlobe, okraševanje svojih domov z zelenim rastlinjem in nenazadnje izdelovanje adventnih vencev. Slednji so simbolizirali krog življenja in vrtenje letnih časov, zimzeleno rastlinstvo je predstavljalo moč Zemlje, ki uspe preživeti temo, sveče pa Sonce, ki vrača svetlobo in novo življenje. Veliko teh ritualov je kasneje prevzela krščanska cerkev in jih ohranila do današnjih dni.
Simboliko zimskega solsticija, da svetloba premaga temo, smo povezali s projektom Rastoča knjiga oz. z deklico z rastočo knjigo, ki nas spodbuja, da naj bo sonce tudi v nas, naj v naše življenje vnesemo več vedrine in optimizma, naj nam bo znanje pomembnejše od neznanja, ljubezen in spoštovanje močnejše od sovraštva. Usmerja nas, da postanemo bolj razmišljajoči in aktivni ljudje, ker so spremembe možne in odvisne najprej od nas. Ob vstopu v zimski čas smo pri kipcu deklice z rastočo knjigo prižgali svečko, ki simbolizira to zmago svetlobe nad temo. Šmihelčanko smo ogreli z velikim soncem in s pisanim šalom naših vrednot ter ji prišepnili, da je naša in da jo imamo radi. Učenci so dobili nekaj informacij o starem keltskem prazniku preko šolskega radia, od koder je zazvenela tudi keltska glasba. Še več informacij pa so lahko učenci prebrali na oglasni deski v avli šole. Najmlajši učenci so si z veseljem ogledali Vilinsko pravljico o zimskem solsticiju. Na podružnici Birčna vas so dan začeli z glasbo. Tanita Klobučar, učenka 3. razreda, je pri kipcu Birčanke, deklice z rastočo knjigo, zaigrala dve skladbi na violino. Vrata učilnic pa so bila medtem odprta, tako da so jo vsi lepo slišali, ji zaploskali in je bilo prijetno. Nato je sledil pogovor v učilnicah. Še posebej za prvošolce so bile informacije o praznovanju solsticija nekoč čisto nove – tako da so z zanimanjem prisluhnili in najbolj zanimivo jim je bilo, da je noč najdaljša prav na ta dan v letu in da se dan začne daljšati. Odprlo se je vprašanje, kako se dan daljša – tako da je učiteljica to še prikazala (vrtenje in kroženje Zemlje okoli Sonca). Nato pa so se še pogovorili, da je lahko vsak od nas sonce s svojim vedenjem/odnosom do bližnjih. Na podružnični šoli so Birčanko ogreli s toplo odejico.
obvešča: Marjetka Dragman
