PODRUŽNICA BIRČNA VAS

Učenci in delavci Osnovne šole Šmihel smo v torek, 28. 5. 2024, s kulturno prireditvijo obrnili 8. list šolskega projekta Rastoča knjiga – vseslovenskega projekta, ki poteka na več šolah in kulturnih ustanovah. Prireditev z naslovom Poj mi pesem o … je potekala pod vodstvom Špele Lumpert in je bila tematsko povezana z abecedo vrednot. V programu so sodelovali učenci matične šole in podružnice.

Izbrane vrednote so učenci na zanimiv način predstavili z glasbenimi in plesnimi točkami ter z reklamnimi posnetki, ki so nastajali v oddelkih. V okviru projekta je nastala tudi publikacija z istim naslovom, za katero so učenci prispevali svoje ilustracije,  izvirne zgodbe in pesmi na temo vrednot.

Slavnostni govorec in predstavnik državnega sveta, pisatelj Tone Peršak, ter idejni oče projekta, dr. Janez Gabrijelčič sta izpostavila tri vrednote – ljubezen, knjigo in jezik. Šmihelčanka in Birčanka – kipca deklic z Rastočo knjigo, ki na vhodu pozdravljata obiskovalce obeh šol, sta tako na prireditvi zrasli še za eno stopničko – 8. podstavek.

Letošnje misli za podstavek kipca Šmihelčanke so prispevali: Vlado Kreslin, avtor skladbe, ki je bila navdih za letošnje dejavnosti projekta s pesmijo Pojmi mi o … , učenci 9. b z razredničarko Mojco Klobučar za izvirno reklamo o spoštovanju in družina Drakulič, ki je vestno sodelovala pri mesečnih vrednotah za družine.

Misli za podstavek kipca Birčanke, pa so poleg Vlada Kreslina prispevali učenci 4. a podružnice z razredničarko Saro Šenica za izbrano reklamo o razredni vrednoti in družina Marjanović za vestno sodelovanje v mesečnih anketah.

Učenci so skozi celotno prireditev nizali bisere z vrednotami in v sklepnem delu slovesno okrasili kipca Birčanke in Šmihelčanke z ogrlico vrednot, ki simbolizira, da nas vrednote lepšajo kot dragocen nakit, ki ga vedno nosimo s seboj.

Več o izdelkih projekta si lahko ogledate tudi na spletni strani šole, in sicer na prenovljenem zavihku Rastoče knjige, kjer sta za letošnje leto objavljena tudi publikacija ter reklamni film razrednih vrednot.

Dostop do publikacije

Dostop do reklamnega filma

[Show as slideshow]

Zapisala:

                                                                                                                              Erika Starina, članica projektnega tima Rastoče knjige OŠ Šmihel

V četrtek, 16. 5. 2024, so učenci 1. in 2. razreda obiskali Groharjevo hišo v Sorici, učenci od 3. do 5. razreda pa so jo obiskali naslednji dan, v petek, 17. 5. 2024.

Oba dneva so se učenci z avtobusom odpeljali do prelepe visokogorske vasice, kjer je živel in ustvarjal eden bolj znanih slovenskih slikarjev, Ivan Grohar. Njegova rojstna hiša je danes urejena kot muzej. V njej nas je sprejel vodič Gašper, ki je z učenci izvedel dve zanimivi delavnici. Najprej so učenci v glasbeni sobi spoznali in zaigrali na različna glasbila. Ob koncu delavnice pa so že ubrano zaigrali v orkestru. Nato so odšli v slikarski atelje, kjer jim je Gašper predstavil nekaj trikov, kako ustvariti risbo s pomočjo senčenja. Nastali so čudoviti izdelki. Preden pa smo se vrnili na našo podružnico, smo si ogledali še razstavo slik Ivana Groharja z originali iz njegovega zgodnejšega obdobja ter reprodukcijami iz njegovega kasnejšega obdobja ustvarjanja, iz katerega je najbolj poznana njegova slika Sejalec.

Dan je minil v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju. Nekaj svojih vtisov o kulturnem dnevu pa so zapisali tudi učenci.

Sofija Božič: Zelo mi je bilo všeč, ko smo igrali na inštrumente in ko smo risali.

Erik Jerič: Zanimivo mi je bilo, ko sem risal vazo z rožami in igral na inštrument. Lepo mi je bilo tudi, ko smo si ogledali Groharjeve slike.

Matija Šmajdek Ilc: Zelo sem bil vesel, ker smo lahko igrali na različna glasbila. Želel pa bi si igrati na vsa glasbila, ki so jih imeli, vendar ni bilo dovolj časa.

Lija Hrovat: Meni je bilo najbolj všeč, ko smo risali vazo in se naučili novih stvari pri risanju s svinčnikom. Presenetila me je slika Ivana Groharja, ker je bila tako velika, zanimiva in lepa in nismo takoj vedeli, da prikazuje sejalca.

Polde Pirc: V Sorici mi je bilo zanimivo, ker smo igrali na različna glasbila in si ogledali Groharjeve slike.

Ula Novak: Všeč mi je bilo, ker smo igrali v orkestru in ker smo risali lepe slike s svinčnikom.

Iza Jeralič: Dobro mi je bilo, ker smo spoznali senčenje pri risanju in videli dela slikarja Ivana Groharja.

Adam Marjanović: Najbolj mi je bilo zanimivo, ko smo priredili koncert in ko smo risali.

Janez Lukšič: Zelo mi je bilo všeč igranje na glasbila in slikarski atelje.

Pika Gašper: Všeč mi je bil njegov kip v vasi Sorica ter slikarjeva soba z umetninami.

Luka Roženbergar: V Groharjevi hiši mi je bilo zelo dobro, ker sem spoznal veliko inštrumentov. Potem smo odšli risat. Tam sem se naučil senčenja. Ta dan mi je bil zelo všeč. Upam, da bom še kdaj odšel v Groharjevo hišo.

Jaka Jerič: V Groharjevi hiši mi je bilo zelo všeč, ker smo igrali na različna glasbila. Dobro je bilo tudi, ker smo risali in senčili. Hiša je res polna zabavnih stvari.

Zapisala: Marjanca Šoško

Učenci 4. razreda smo bili zelo vestni in natančni pri umivanju zob. Ker smo za svoje zobe lepo skrbeli ter jih redno umivali, smo se kot zmagovalni razred udeležili prireditve, ki je bila 23. 5. 2024 v Športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. Tu smo se zbrali vsi zmagovalni razredi osnovnih šol z Dolenjske. Bilo nas je okoli 400. Na začetku prireditve smo vsi odšli na oder po nagrade, kasneje pa je program popestrila navihana Pika Nogavička. Zelo smo se nasmejali in se naplesali.

Na prireditvi smo uživali, polega tega pa smo prejeli čudovite nagrade. Zagotovo bomo še naprej redno ščetkali zobe, saj si želimo tudi v naslednjem šolskem letu ponovno zmagati.

                                                                                                                Zapisali: učenci 4. razreda

Učenci podružnične šole so v mesecu maju sodelovali v tradicionalni akciji Košarica Rdečega križa. Zbrali smo ogromno prehrambnih, higienskih izdelkov ter šolskih potrebščin. Pri štetju in popisovanju zbranih artiklov smo ugotovili, da smo zbrali mnogo več kot lansko šolsko leto. Veseli smo, da nam je s skupnimi močmi uspelo zbrati toliko dobrin, da bomo lahko pomagali ljudem v stiski.

Srčna hvala!

Zapisala: Sara Šenica

Učenci 4. razreda so sodelovali v Unesco projektu z naslovom »Gozd in naravno okolje skozi otrokove oči«. Glavni cilji tega projekta so bili spodbujati pozitiven odnos do narave, ohranjati sožitje z naravo in se izobraževati v trajnostnem načinu življenja (zdravje, gibanje, skrb za okolje …). Cilje projekta smo medpredmetno povezovali, tako da smo pri različnih predmetih izvedli raznolike dejavnosti in uresničili učne cilje.

V mesecu decembru smo se peš odpravili v gozd v okolici šole. Pouk je potekal medpredmetno, saj smo združili vsebine slovenščine, naravoslovja in likovne umetnosti. Učence smo razdelili v heterogene skupine. Starejši učenci so nudili pomoč mlajšim – skupaj z nami so se odpravili še petošolci. Sledilo je delo po skupinah. Pri prvi dejavnosti so učenci v kuverti prejeli napisane povedi, ki so jih morali razvrstiti v pravilni vrstni red. Ugotoviti so morali, katera gozdna žival je opisana. V pomoč pri razvrščanju jim je bilo geslo, ki se je navezovalo na določeno zimsko pesem. Pri drugi dejavnosti so učenci morali iz naravnega materiala ustvariti jelko, venček ali gozdno žival. Biti so morali čim bolj izvirni in domiselni. Tu smo učencem prepustili čas za raziskovanje gozda in naravnih materialov, ki nam jih ta življenjski prostor ponuja. Učenci so sodelovali in pomagali drug drugemu. V gozdu so uživali, ga raziskovali in se gibali. V okviru razredne ure so se četrtošolci ozaveščali o pomembnosti gozdov v Sloveniji. Razmišljali so o gozdu kot o življenjskem prostoru za živali in rastline. V skupinah so na list zapisali, kaj nam ponuja gozd, kako se v gozdu počutijo, katere so njegove koristi oz. prednosti ter kako preživljamo čas v gozdu. Na učno uro so se pripravili že doma, kjer so morali poiskati različne informacije o gozdovih pri nas. Sledilo je poročanje ter na koncu ure še evalvacija o novih spoznanjih. Pri likovni umetnosti so na temo gozda izdelali plakate in utrdili svoje znanje. Na temo poznavanja gozdov so reševali anketo, prav tako smo bližnji gozd izkoristili za izvedbo tekov za športno-vzgojni karton. Pod krošnjami v hladni senci smo se imeli prav luštno!

Učenje v gozdu je bilo zasnovano tako, da so različne učne metode spodbujale več skupinskega dela, kjer je bilo potrebno sodelovanje, povezovanje znanja in skupinsko učenje. Učenci so bili aktivno vključeni v učni proces, začutili so naš gozd in ozavestili pomen ohranjanja naravnega okolja. Skozi ta projekt smo začutili, da nam gozd ponuja veliko možnosti za učenje in raziskovanje. Gozd je najboljša učilnica in čas preživet v njem, ni nikoli izgubljen. V gozdu smo se učili, a se hkrati tudi sprostili, saj je pozitivno vplival na naše počutje.

Zapisala: Sara Šenica