V mesecu aprilu smo v 3. skupino PB povabili knjižničarko Marjetko Dragman. Z veseljem se je odzvala našemu vabilu in predstavila uro o rekordih. V razred je prinesla knjige o rekordih. Vprašala jih je, če vedo, o čem se bomo pogovarjali. Odgovorili so, da o rekordih. Začeli so s pogovorom o tem, kaj pomeni rekord. Prišli so do ugotovitve, da je rekord najboljši dosežek o katerem najpogosteje govorimo pri športu. Vprašala jih je, kaj je svetovni rekord v smučarskih skokih. Četrtošolci so povedali, da je to Stefan Kraft, ki ima največji rekord v skoku 253,5 metrov. Pohvalila je učence in dejala, da je vesela, ker veliko vedo. Našteli so rekorde v športu, največjega človeka, največji čevelj … Beseda je tekla tudi o tem, kaj vse pripomore, da nekdo doseže rekord. Učenci so povedali, da je potrebna redna vadba, ogromno znanja, vztrajnosti in želje. Povedali so, da tudi invalidne osebe dosegajo rekorde.
Knjižničarka je nato učence seznanila z nekaterimi slovenskimi rekordi, ki so jim bili zelo zanimivi. Najdaljša slovenska beseda ima 26 črk: DIALEKTIČNOMATERIALISTIČEN, najdaljša slovenska reka, največje slovensko presihajoče jezero, največje stalno jezero, največja kraška jama, najglobje brezno, največje drevo, najstarejša vinska trta, največja stavba in največji dimnik, najdaljši most, največji grad, najnižja in največja izmerjena temperatura zraka v Sloveniji … Knjižničarka Meta je učence seznanila s tem, kako je Guinessova knjiga dobila svoje ime. Povod za nastanek knjige rekordov je črna ptica prosenka. Ustanovitelj knjige je bil Hugh Beaver, direktor pivovarne Guinness. Seznanila nas je, zakaj je knjiga nastala, kdaj je izšla in kako pride rekord v knjigo ter da je to najbolj prodajana knjiga vseh časov. Zanimiv je podatek, da če bi vse izvode Guinnessove knjige rekordov zložili enega na drugega, bi z njimi postavili kar pet stolpov, visokih kot Mount Everest.
Knjiga rekordov je v šolski knjižnici vedno na ogled. Vsak dan seže po njej izjemno veliko učencev. Vprašala jih je, če bi lahko tudi oni postavili kakšen rekord. Hitro so poiskali dejavnosti za doseganje rekordov: kdo naredi prvi domačo nalogo, prebere največ knjig v šolskem letu, največ besed v minuti … Poudarila je, da je postavljanje rekordov lahko tudi zelo nevarno – skakanje v vodo, plezanje v gorah … Tudi četrtošolci in petošolci so izvedli nekaj iger v postavljanju rekordov, kot na primer sonožno preskakovanje kolebnice. Knjižničarka jih je vzpodbudila z besedami, da lahko vsak dan vsak zase izvaja rekorde. Sprejeli smo izziv, da bomo rekorde izvajali tudi v naši skupini.
Ura o rekordih je bila zelo zanimiva in poučna. Hvala knjižničarki za obisk in zanimivo uro na podružnici Birčna vas.
Zapisala: Majda Kolenc
