V sredini novembra smo z učenci 1. in 5. razreda podružnične šole izvedli delavnico, ki se je navezovala na strpnost in problematiko pasti upravičene nestrpnosti.
Pri urah likovne umetnosti, slovenščine in podaljšanega bivanja smo se pogovarjali o pomembnosti naših medsebojnih odnosov.
V 1. razredu smo obravnavali pravljico Dinozaver Tiko in veliki zob, učenci so prisluhnili zgodbi. Nato smo se pogovarjali o strpnem vedenju in pomenu pravega prijateljstva. V pravljici smo iskali elemente upravičene nestrpnosti, obrekovanja in nestrpnih odnosov. Učenci so pripovedovali o svojih doživetjih upravičene nestrpnosti in razmišljali, kdaj so bili oni nestrpni do drugih. V nadaljevanju so likovno poustvarjali.
V 5. razredu pa smo glede na to, da so v prejšnjem šolskem letu v okviru pouka že obravnavali zgodbo Bratovščina Sinjega galeba, avtorja Toneta Seliškarja, so jo tudi podrobneje analizirali, nismo toliko časa namenili sami zgodbi kot nadaljnjemu pogovoru.
Izpostavili smo primere nestrpnosti v vsakdanjih situacijah v šoli in doma, kakšna bi bila ustreznejša ravnanja, vživeli smo se v igre vlog ter nekaj primerov odigrali. Nato so sami skušali najti pravilen način komunikacije, ustreznejši razplet danega dogodka, predvsem pa aktiven odnos, ki spodbuja priznavanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih.
Odločili smo se za likovno ustvarjanje, s katerim smo prikazali situacijo pasti upravičene nestrpnosti in strpnega ter prijateljskega odnosa.
Z vsemi učenci smo pripravili likovno razstavo, ki je bila na ogled v zadnji polovici novembra in v začetku decembra.
Mama učenke 5. razreda je napisala tudi pesem o prijateljstvu, ki je nastala prav zaradi ogleda te razstave.
Učenci so z veseljem ustvarjali, želimo si, da bodo pridobljena doživetja in izkušnje ozavestili, si z njimi pomagali v prihodnosti in znali pravilno ravnati.
Mentorice: Marjanca Šoško, Marjetka Slana Pevec,
Milka Hudoklin in Majda Kolenc
PRIJATELJSTVO
Prijateljstvo je kot sončni žarek, ki te zjutraj prebudi,
te toplo objame in prežene ti skrbi.
Je veder nasmeh med mrkimi obrazi,
in je radost in zmaga pred porazi.
Prijateljstvo je kot glas ptice spomladi,
ko vse v nas se prebudi, da ostanemo večno mladi.
Je kot toplo sonce na zimski dan,
in je kot voda, ki osveži ti vročo dlan.
Prijateljstvo je bogastvo in je razkošje,
ki prepletajo se kot nitke največje mošnje.
Je kot rastlina, ki jo moramo zaliti,
in ga brezpogojno tudi ljubiti.
Tanja Blatnik
(mamica učenke Neže Blatnik, 5. a.)
