V projektu »Pomahajmo v svet« OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas, v šolskem letu 2021/2022, sodeluje prvič. Glavni cilj projekta je ustvariti šolo, ki bo strpna, drugačna tako na učnem, čustvenem in socialnem področju. Predlagane vsebine so učence četrtega razreda, sodelavko Matejo Železnik in mene pritegnile, da smo se vključili v projekt. Učencem pa je bila zanimiva tudi možnost sodelovanja preko video omrežja. Povezali smo se z OŠ Slovenska Bistrica. Projekt spodbuja vrednote spoštovanja, razumevanja, prijateljstva, strpnosti in povezovanja med vsemi akterji. Rdeča nit projekta predstavlja pet prstov, pet tem. Vsak prst predstavlja eno temo: palec – To sem jaz, kazalec – Jaz in moja družina, sredinec – Jaz in moja šola, prstanec – Jaz in moje mesto in mezinec – Jaz in moja država.
Skozi celoten projekt nas je spodbujala ga. ravnateljica Romana Šarec Rojc. Omogočila je, da preko sodobne tehnologije širimo dober glas o naši šoli. Da imamo vedno urejeno okolico poskrbita hišnik in čistilka. Ne smem pozabiti staršev, ki skrbijo za gradivo, prinašajo naravni material in nas spodbujajo pri zastavljenih ciljih. Tudi brez skrbno načrtovane aplikacije go. Andreje Majnar, ki nam je v veliko pomoč, projekt ne bi bil to kar je. Za angleške prispevke v projektu je s četrtošolci skrbela učiteljica Sara Šenica.
Z različnimi, zanimivimi dejavnostmi smo razmišljali o sebi, se spraševali, v kakšnih družinah živimo mi in v kakšni živijo drugi otroci. Temeljito smo raziskali našo šolo in jo našim prijateljem predstavili v filmu. Narisali smo šolo in risbo poslali po pošti v Slovensko Bistrico. Odkrivali smo zanimivosti in običaje Birčne vasi in Novega mesta ter spoznali nekaj znamenitosti Slovenije, značilne športe, jedi, slovensko zastavo, grb, himno … V okviru zadnje teme DLAN smo si z učenci ogledali fotografije na spletni strani Fini zavoda Radeče in »evalvirali« vse pretekle teme. Vse te pestre dejavnosti smo zaključili s himno projekta Pomahajmo v svet. Ob koncu smo sodelovali tudi na mednarodni konferenci projekta »Pomahajmo v svet«, kjer je bila osrednja tema Inkluzija otrok s posebnimi potrebami sodobnega časa.
Pri različnih igrah sva bili s sodelavko zelo pozorni na učence s posebnimi potrebami, kdaj in kako menjajo vodstvo, kakšne značilnosti ima gibanje (nepovezano, okorno, tekoče, ljubko …) Učenci so se pri igri zabavali, nekaterim pa je bilo neprijetno. Odklanjali so sodelovanje. Tem učencem sva sprva pustili, da se sami odločijo ali se vključijo v igro ali ne. Po različnih spodbudah pa so se vsi učenci vključili v igro. Zavedati se moramo, da nimajo vsi učenci enakih socialnih veščin, saj so le-te pogojene z otrokovo osebnostjo. Učencem, ki ne zmorejo osvojiti vseh spretnosti, sva dejavnosti s sodelavko prilagodili njihovim individualnim razvojnim posebnostim, potrebam in željam. Omogočili sva jim samostojno vadbo. Pri izvajanju programa sva sledili tudi učnemu načrtu. Preko pridobljenih izkušenj učenci razvijajo svoje kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti in gradijo na pozitivni samopodobi. Spoznali so, da smo različni, da se moramo med sabo poslušati, se sprejemati in sodelovati. Postali so bolj samozavestni, to pa je pozitivno vplivalo na njihovo samopodobo. Veselili so se video klica učencev prijateljske šole, se z veseljem predstavili in pokazali izdelke. Dokazali so, kako so uspešni in samozavestni. Na naši podružnični šoli zaposleni učimo strpnosti in razumevanje drugačnosti v vseh oblikah. Znanje, ki smo ga pridobili v projektu, pa nas vodi k še večjemu razumevanju in sprejemanju brez predsodkov.
Spoznala sem, da je zelo pomembno, da ozavestimo moč svojih besed in uporabljamo take, ki otroka opolnomočijo, ga spodbujajo in motivirajo. Tudi kritika je zelo pomembna, mora pa biti vedno usmerjena le na otrokovo vedenje in ne na otroka samega. Npr.: «Moti me, da nisi pospravil učbenika za sabo.« Izogibamo se posploševanju z besedami: nikoli, vedno, stalno … Otroku izkazujmo ljubezen in spoštovanje, kritiko pa njegovemu obnašanju. Pomembno se mi zdi, da si vzamemo zanj čas in mu dajemo dober zgled. Otroke s posebnimi potrebami sprejmemo takšne kot so. Z aktivnimi metodami in oblikami dela, ugodno socialno klimo, individualnim načrtom za otroke in starše pa omogočimo inkluzijo otrok, ki nas s svojo drugačnostjo bogatijo in skupaj z nami tvorijo celovito družbo.
Vesela sem, da sem bila del zgodbe v projektu »Pomahajmo v svet«, ker sem se tudi jaz veliko naučila od učencev.
Zapisala: Majda Kolenc
